Pravilnik o ocenjevanju znanja in kriteriji za 2. in 3. TUJI JEZIK
Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in šolskimi pravili ocenjevanja znanja Gimnazije Brežice, veljavnim učnim načrtom in maturitetnim katalogom za predmeta NEMŠČINA in FRANCOŠČINA.
1. Pričakovani dosežki znanj (minimalni standardi znanj)
Za dosego minimalnega standarda se upoštevajo kriteriji, ki so potrebni za dosego zadostne ocene, v skladu s cilji za posamezno učno enoto. Cilji so navedeni v letnem delovnem načrtu posameznega predmeta (francoščina ali nemščina), dijaki pa lahko okvirne cilje za posamezno učno enoto poiščejo tudi na prvih straneh učbenikov, ki jih uporabljamo pri pouku.
2. Pogoji za pozitivno oceno ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja
Dijak je pozitiven, če prevladujejo pozitivne ocene.
Negativno ocenjeni dijaki: Negativne ocene se popravljajo najkasneje tri tedne po pridobitvi ocene, in sicer enkrat (pisno oceno pisno, ustno oceno ustno). Dijakom ni potrebno popravljati vsake negativne ocene. Dijak, ki ima negativno 1. ocenjevalno obdobje, to popravi pisno, predvidoma v 14 dneh od začetka 2. ocenjevalnega obdobja. Ocenjuje se snov celotnega ocenjevalnega obdobja.
3. Pogoji za pozitivno oceno ob koncu pouka
Dijak je pozitiven, če ima pozitivni obe ocenjevalni obdobji.
V kolikor je dijak negativen v 2. ocenjevalnem obdobju, ima še eno možnost popravljanja celotnega ocenjevalnega obdobja, in sicer pisno v zadnjih 14 dneh pred zaključkom 2. ocenjevalnega obdobja.
Če dijak ni uspel popraviti 1. ocenjevalnega obdobja, ima pa pozitivno 2. ocenjevalno obdobje, dobi prav tako še možnost popravljanja 1. ocenjevalnega obdobja.
4. Načini pridobivanja ocen
Minimalno število ocen in okvirni termini pisnih ocenjevanj:
2. IN 3. TUJI JEZIK
Dijak mora v šolskem letu pridobiti vsaj 4 ocene (2 pisni in 2 ustni). Če jih do konca šolskega leta ne pridobi, je na koncu neocenjen in mora opravljati dopolnilni izpit (v času pred popravnim izpitom), ki zajema snov, iz katere ni pridobil ocene.
Od 2 pisnih ocenjevanj mora biti v šolskem letu vsaj 1 pozitivno ter od 2 ustnih ocenjevanj vsaj 1 pozitivno.
Okvirni termini za pisna ocenjevanja: november/december in april/maj. Vse pridobljene ocene se vpišejo.
IZBIRNI PREDMET NEMŠČINA OZ. FRANCOŠČINA NA MATURI
Ocene pri izbirnem predmetu se upoštevajo skupaj z ocenami pri urah 2. tujega jezika v 4. letniku.
Dijaku, ki je izbral nemščino ali francoščino kot izbirni predmet na maturi, v 2. ocenj. obdobju pri urah 2. tujega jezika ni potrebno pridobiti ustne ocene (razen na lastno željo).
Dijak mora pri izbirnem predmetu v šolskem letu pridobiti vsaj 5 ocen (4 pisne in 1 ustno). Če jih do konca šolskega leta ne pridobi, je na koncu neocenjen in opravlja dopolnilni izpit (v času pred popravnim izpitom), ki zajema snov, iz katere ni pridobil ocene. Od 2 pisnih ocenjevanj pri 2. tujem jeziku mora imeti eno pozitivno, od 4 pisnih ocenjevanj pri izbirnem predmetu mora imeti 2 ocenjevanji pozitivni. Od dveh ustnih ocen (2. tuji jezik in IP) v celem šolskem letu mora imeti eno pozitivno.
Okvirni termini za pisna ocenjevanja pri izbirnem predmetu: november, december, marec, april.
Oblike in načini ocenjevanja znanja
Pri pouku francoščine in nemščine preverjamo in ocenjujemo poznavanje slovničnih struktur, besedišča in besedotvorja ter obravnavanih tem in jezikovne sposobnosti oz. zmožnosti (pisno, bralno, govorno in slušno). Znanje se utrjuje in preverja sproti med šolskimi urami.
Pisno ocenjevanje je napovedano na začetku vsakega ocenjevalnega obdobja, ustno ocenjevanje se prav tako izvaja napovedano skozi vse šolsko leto.
c. Izguba pravice do napovedanega ustnega ocenjevanja
Dolžnost dijaka je, da prihaja pripravljen na uro, da ima vedno s seboj učbenik, zvezek, delovni zvezek ter vse učne liste oz. dodatne naloge, ki morajo biti prilepljeni v zvezku.
Dijak izgubi pravico do napovedanega ustnega ocenjevanja, če:
- 3x nima domače naloge
ali - 3x nima učbenika ali delovnega zvezka
ali - je nenapovedano odsoten na dan ustnega ocenjevanja (enodnevna odsotnost)
ali - iz kakršnega koli razloga na dan ustnega ocenjevanja zavrne napovedani datum
ali - je pri preverjanju znanja 3x nepripravljen na uro
Opomba: Dijak, ki je že pridobil ustno oceno in nato 3x ni imel naloge oz. učbenika/del. zvezka ali ni bil pripravljen na uro, je lahko ponovno ustno ocenjen – tokrat nenapovedano. Dijaki lahko datume zamenjajo s sošolci.
d. Ostale oblike ocenjevanja
Ostale oblike ocenjevanja so različne oblike predstavitev, projekti, udeležba na državnem tekmovanju ter za doseženo priznanje na državnem tekmovanju, aktivno sodelovanje na drugih prireditvah, informativnem dnevu, ob dnevu odprtih vrat, v primeru, ko predstavljena znanja pokrivajo tematska področja iz učnega načrta ali ga presegajo.
e. Domače naloge
Domače naloge so pomemben del učnega procesa. Neopravljanje le-teh si učitelj beleži, dijak pa v primeru trikratnega primanjkljaja izgubi možnost napovedanega ustnega spraševanja. Znanje, pridobljeno z opravljanjem domače naloge in preverjeno pri pouku, se prav tako vključuje v ustno in pisno ocenjevanje.
f. Popravljanje pozitivne ocene
Dijak ima možnost popravljati 1 pozitivno oceno v šolskem letu po lastni izbiri (pisno s pisnim ocenjevanjem in ustno z ustnim ocenjevanjem), najkasneje v 21 dneh po pridobljeni oceni. V kolikor ocene ne izboljša, se pri zaključevanju upoštevata obe oceni.
g. Zaključna ocena
Zaključna ocena je sestavljena iz vseh ocen, ki jih dijak pridobi v šolskem letu. Odraža celostno znanje glede na zastavljene cilje predmeta, dijakov napredek in odnos do predmeta, ki se kaže tudi v sodelovanju pri učnem procesu (redno pisanje domačih nalog ter udeležbo na tekmovanju bralne značke, pomoč sošolcem, udeležba na izmenjavi, itd.). Zaključne ocene dijak ne pridobi z izračunavanjem aritmetične sredine.
5. Kriteriji ocenjevanja
Kriteriji pri pisnem ocenjevanju znanja:
0 – 49% = nezadostno
50 - 65% = zadostno
66 - 79% = dobro
80 – 89% = prav dobro
90 – 100% = odlično
Pri krajših sestavkih se ocenjujejo naslednji elementi: slovnica, besedišče, vsebina, lahko tudi organizacija / vezljivost.
Kriteriji pri ustnem ocenjevanju znanja:
V skladu s predmetnim izpitnim katalogom za maturo pri ocenjevanju ustnega izražanja upoštevamo naslednje kriterije: poznavanje teme (vsebino komunikacije), besedišče, jezikovno pravilnost (slovnico), izgovorjavo in gladkost govora, sodelovanje v pogovoru. Pri predstavitvi pa še stil predstavitve.
nezadostno (1)
Kandidat ne odgovori na nobeno od nalog ali pa odgovori le na eno od treh vprašanj, in to zelo skromno. V odgovoru naredi veliko osnovnih jezikovnih napak oz. obravnavanih jezikovnih struktur sploh ne pozna. Sporazumevanje je zaradi tega oteženo ali nemogoče. Besedišče ni ustrezno ali pa je zelo skromno, omejeno, nezadostno za posredovanje obravnavanih tem. Izgovorjava je zelo slaba, izražanje nejasno, govor s pogostimi prekinitvami. Potrebno je veliko pomoči in spodbude ali pa pogovor sploh ni mogoč.
zadostno (2)
Vsebina komaj ustreza nalogam ali pa kandidat ne odgovori na dve od treh nalog, besedišče je skromno, pri izražanju prihaja do številnih jezikovnih napak, tudi osnovnih, ki pa še ne ovirajo razumevanja, izgovorjava, naglas in intonacija so slabi in otežujejo sporazumevanje, govor se pogosto zatika, je počasen s prekinitvami, potrebne so pogoste sogovornikove spodbude.
dobro (3)
Vsebina delno ustreza nalogam. Večinoma je primerna, razumljiva, a so utemeljitve preproste, odgovori kratki, mestoma vsebinsko pomanjkljivi. Dijak kaže nekoliko površen vpogled v temo. Besedišče je večinoma ustrezno rabljeno, vendar povprečno in se delno ponavlja. Poleg preprostejših, temeljnih jezikovnih struktur je opaziti tudi bolj zapletene, pri katerih pa je prisotno več napak. Občasno se napake pojavijo tudi pri osnovnejših jezikovnih strukturah. Izražanje je jasno, a manj tekoče (v okviru obravnavanih tem), izgovorjava, naglas in intonacija so primerni, s posameznimi napakami. Odzivanje na sogovornika je ustrezno, a počasnejše.
prav dobro (4)
Vsebina je v celoti ustrezna, primerna, razumljiva in jasna, odgovori ustrezni, vendar so argumenti manj prepričljivi. Dijak dobro pozna teme. Besedišče je primerno, občasno bogato. Jezikovne strukture so večinoma zahtevnejše, pojavljajo se manjše napake ali ponavljajoča se napaka. Izgovorjava, naglas in intonacija so pravilni oz. skoraj brez napak. Govor je tekoč in nalogi ustrezen, odzivanje na sogovornika je skoraj spontano, odgovori kažejo dokaj natančno razumevanje.
odlično (5)
Vsebina je podana izčrpno, v celoti ustreza nalogam, podane so podrobne utemeljitve in prepričljivi argumenti. Besedišče je zelo bogato in raznoliko. Izražanje je jezikovno pravilno, skoraj brez napak, govor je tekoč in brez ustavljanja (le naravno oklevanje). Izgovorjava, naglas in intonacija so zelo dobri. Dijak samostojno in suvereno izraža misli, njegovo odzivanje na sogovornika je spontano.
6. Preverjanje znanja
Preverjanje znanja se opravlja sproti pri urah skozi celo šolsko leto. Dijak je pred izvajanjem ocenjevanja znanja seznanjen s snovjo.
7. Odstopanja
Odstopanja od pravil sprejetih znotraj predmeta so možna zaradi individualnih posebnosti dijaka oz. drugih opravičljivih razlogov.
8. Opravljanje popravnega izpita
Popravni izpit obsega celotno snov letnika. Sestavljen je iz pisnega in ustnega dela. Oba dela sta enakovredna (50% + 50%). Pisni del traja najmanj 45 in največ 90 minut. Ustni izpit se izvaja po Pravilniku o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. Edini pripomoček, ki ga ima dijak na teh izpitih pa je kemični svinčnik ali nalivno pero.
9. Opravljanje predmetnega izpita
Predmetni izpit lahko opravljajo dijaki 3. ali 4. letnikov ali dijak, ki ni obiskoval predmeta. Predmetni izpit obsega celotno snov letnika in je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Oba dela sta enakovredna (50% + 50%). Pisni del traja najmanj 45 in največ 90 minut. Ustni izpit se izvaja po Pravilniku o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. Edini pripomoček, ki ga ima dijak na teh izpitih pa je kemični svinčnik ali nalivno pero.
10. Opravljanje dopolnilnega izpita
Dopolnilni izpit opravlja dijak, ki do konca pouka pri predmetu v enem oziroma več ocenjevalnih obdobjih ni pridobil dovolj ocen v skladu s šolskimi pravili ocenjevanja.
Dijak pridobi oceno iz manjkajočega dela ali delov snovi, pri katerih je bil neocenjen.
Pri zaključevanju ocene se ocena dopolnilnega izpita upošteva skupaj z ostalimi ocenami.
Aktiv Tuji jeziki 2
Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in šolskimi pravili ocenjevanja znanja Gimnazije Brežice, veljavnim učnim načrtom in maturitetnim katalogom za predmeta NEMŠČINA in FRANCOŠČINA.
1. Pričakovani dosežki znanj (minimalni standardi znanj)
Za dosego minimalnega standarda se upoštevajo kriteriji, ki so potrebni za dosego zadostne ocene, v skladu s cilji za posamezno učno enoto. Cilji so navedeni v letnem delovnem načrtu posameznega predmeta (francoščina ali nemščina), dijaki pa lahko okvirne cilje za posamezno učno enoto poiščejo tudi na prvih straneh učbenikov, ki jih uporabljamo pri pouku.
2. Pogoji za pozitivno oceno ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja
Dijak je pozitiven, če prevladujejo pozitivne ocene.
Negativno ocenjeni dijaki: Negativne ocene se popravljajo najkasneje tri tedne po pridobitvi ocene, in sicer enkrat (pisno oceno pisno, ustno oceno ustno). Dijakom ni potrebno popravljati vsake negativne ocene. Dijak, ki ima negativno 1. ocenjevalno obdobje, to popravi pisno, predvidoma v 14 dneh od začetka 2. ocenjevalnega obdobja. Ocenjuje se snov celotnega ocenjevalnega obdobja.
3. Pogoji za pozitivno oceno ob koncu pouka
Dijak je pozitiven, če ima pozitivni obe ocenjevalni obdobji.
V kolikor je dijak negativen v 2. ocenjevalnem obdobju, ima še eno možnost popravljanja celotnega ocenjevalnega obdobja, in sicer pisno v zadnjih 14 dneh pred zaključkom 2. ocenjevalnega obdobja.
Če dijak ni uspel popraviti 1. ocenjevalnega obdobja, ima pa pozitivno 2. ocenjevalno obdobje, dobi prav tako še možnost popravljanja 1. ocenjevalnega obdobja.
4. Načini pridobivanja ocen
Minimalno število ocen in okvirni termini pisnih ocenjevanj:
2. IN 3. TUJI JEZIK
Dijak mora v šolskem letu pridobiti vsaj 4 ocene (2 pisni in 2 ustni). Če jih do konca šolskega leta ne pridobi, je na koncu neocenjen in mora opravljati dopolnilni izpit (v času pred popravnim izpitom), ki zajema snov, iz katere ni pridobil ocene.
Od 2 pisnih ocenjevanj mora biti v šolskem letu vsaj 1 pozitivno ter od 2 ustnih ocenjevanj vsaj 1 pozitivno.
Okvirni termini za pisna ocenjevanja: november/december in april/maj. Vse pridobljene ocene se vpišejo.
IZBIRNI PREDMET NEMŠČINA OZ. FRANCOŠČINA NA MATURI
Ocene pri izbirnem predmetu se upoštevajo skupaj z ocenami pri urah 2. tujega jezika v 4. letniku.
Dijaku, ki je izbral nemščino ali francoščino kot izbirni predmet na maturi, v 2. ocenj. obdobju pri urah 2. tujega jezika ni potrebno pridobiti ustne ocene (razen na lastno željo).
Dijak mora pri izbirnem predmetu v šolskem letu pridobiti vsaj 5 ocen (4 pisne in 1 ustno). Če jih do konca šolskega leta ne pridobi, je na koncu neocenjen in opravlja dopolnilni izpit (v času pred popravnim izpitom), ki zajema snov, iz katere ni pridobil ocene. Od 2 pisnih ocenjevanj pri 2. tujem jeziku mora imeti eno pozitivno, od 4 pisnih ocenjevanj pri izbirnem predmetu mora imeti 2 ocenjevanji pozitivni. Od dveh ustnih ocen (2. tuji jezik in IP) v celem šolskem letu mora imeti eno pozitivno.
Okvirni termini za pisna ocenjevanja pri izbirnem predmetu: november, december, marec, april.
Oblike in načini ocenjevanja znanja
Pri pouku francoščine in nemščine preverjamo in ocenjujemo poznavanje slovničnih struktur, besedišča in besedotvorja ter obravnavanih tem in jezikovne sposobnosti oz. zmožnosti (pisno, bralno, govorno in slušno). Znanje se utrjuje in preverja sproti med šolskimi urami.
Pisno ocenjevanje je napovedano na začetku vsakega ocenjevalnega obdobja, ustno ocenjevanje se prav tako izvaja napovedano skozi vse šolsko leto.
c. Izguba pravice do napovedanega ustnega ocenjevanja
Dolžnost dijaka je, da prihaja pripravljen na uro, da ima vedno s seboj učbenik, zvezek, delovni zvezek ter vse učne liste oz. dodatne naloge, ki morajo biti prilepljeni v zvezku.
Dijak izgubi pravico do napovedanega ustnega ocenjevanja, če:
- 3x nima domače naloge
ali - 3x nima učbenika ali delovnega zvezka
ali - je nenapovedano odsoten na dan ustnega ocenjevanja (enodnevna odsotnost)
ali - iz kakršnega koli razloga na dan ustnega ocenjevanja zavrne napovedani datum
ali - je pri preverjanju znanja 3x nepripravljen na uro
Opomba: Dijak, ki je že pridobil ustno oceno in nato 3x ni imel naloge oz. učbenika/del. zvezka ali ni bil pripravljen na uro, je lahko ponovno ustno ocenjen – tokrat nenapovedano. Dijaki lahko datume zamenjajo s sošolci.
d. Ostale oblike ocenjevanja
Ostale oblike ocenjevanja so različne oblike predstavitev, projekti, udeležba na državnem tekmovanju ter za doseženo priznanje na državnem tekmovanju, aktivno sodelovanje na drugih prireditvah, informativnem dnevu, ob dnevu odprtih vrat, v primeru, ko predstavljena znanja pokrivajo tematska področja iz učnega načrta ali ga presegajo.
e. Domače naloge
Domače naloge so pomemben del učnega procesa. Neopravljanje le-teh si učitelj beleži, dijak pa v primeru trikratnega primanjkljaja izgubi možnost napovedanega ustnega spraševanja. Znanje, pridobljeno z opravljanjem domače naloge in preverjeno pri pouku, se prav tako vključuje v ustno in pisno ocenjevanje.
f. Popravljanje pozitivne ocene
Dijak ima možnost popravljati 1 pozitivno oceno v šolskem letu po lastni izbiri (pisno s pisnim ocenjevanjem in ustno z ustnim ocenjevanjem), najkasneje v 21 dneh po pridobljeni oceni. V kolikor ocene ne izboljša, se pri zaključevanju upoštevata obe oceni.
g. Zaključna ocena
Zaključna ocena je sestavljena iz vseh ocen, ki jih dijak pridobi v šolskem letu. Odraža celostno znanje glede na zastavljene cilje predmeta, dijakov napredek in odnos do predmeta, ki se kaže tudi v sodelovanju pri učnem procesu (redno pisanje domačih nalog ter udeležbo na tekmovanju bralne značke, pomoč sošolcem, udeležba na izmenjavi, itd.). Zaključne ocene dijak ne pridobi z izračunavanjem aritmetične sredine.
5. Kriteriji ocenjevanja
Kriteriji pri pisnem ocenjevanju znanja:
0 – 49% = nezadostno
50 - 65% = zadostno
66 - 79% = dobro
80 – 89% = prav dobro
90 – 100% = odlično
Pri krajših sestavkih se ocenjujejo naslednji elementi: slovnica, besedišče, vsebina, lahko tudi organizacija / vezljivost.
Kriteriji pri ustnem ocenjevanju znanja:
V skladu s predmetnim izpitnim katalogom za maturo pri ocenjevanju ustnega izražanja upoštevamo naslednje kriterije: poznavanje teme (vsebino komunikacije), besedišče, jezikovno pravilnost (slovnico), izgovorjavo in gladkost govora, sodelovanje v pogovoru. Pri predstavitvi pa še stil predstavitve.
nezadostno (1)
Kandidat ne odgovori na nobeno od nalog ali pa odgovori le na eno od treh vprašanj, in to zelo skromno. V odgovoru naredi veliko osnovnih jezikovnih napak oz. obravnavanih jezikovnih struktur sploh ne pozna. Sporazumevanje je zaradi tega oteženo ali nemogoče. Besedišče ni ustrezno ali pa je zelo skromno, omejeno, nezadostno za posredovanje obravnavanih tem. Izgovorjava je zelo slaba, izražanje nejasno, govor s pogostimi prekinitvami. Potrebno je veliko pomoči in spodbude ali pa pogovor sploh ni mogoč.
zadostno (2)
Vsebina komaj ustreza nalogam ali pa kandidat ne odgovori na dve od treh nalog, besedišče je skromno, pri izražanju prihaja do številnih jezikovnih napak, tudi osnovnih, ki pa še ne ovirajo razumevanja, izgovorjava, naglas in intonacija so slabi in otežujejo sporazumevanje, govor se pogosto zatika, je počasen s prekinitvami, potrebne so pogoste sogovornikove spodbude.
dobro (3)
Vsebina delno ustreza nalogam. Večinoma je primerna, razumljiva, a so utemeljitve preproste, odgovori kratki, mestoma vsebinsko pomanjkljivi. Dijak kaže nekoliko površen vpogled v temo. Besedišče je večinoma ustrezno rabljeno, vendar povprečno in se delno ponavlja. Poleg preprostejših, temeljnih jezikovnih struktur je opaziti tudi bolj zapletene, pri katerih pa je prisotno več napak. Občasno se napake pojavijo tudi pri osnovnejših jezikovnih strukturah. Izražanje je jasno, a manj tekoče (v okviru obravnavanih tem), izgovorjava, naglas in intonacija so primerni, s posameznimi napakami. Odzivanje na sogovornika je ustrezno, a počasnejše.
prav dobro (4)
Vsebina je v celoti ustrezna, primerna, razumljiva in jasna, odgovori ustrezni, vendar so argumenti manj prepričljivi. Dijak dobro pozna teme. Besedišče je primerno, občasno bogato. Jezikovne strukture so večinoma zahtevnejše, pojavljajo se manjše napake ali ponavljajoča se napaka. Izgovorjava, naglas in intonacija so pravilni oz. skoraj brez napak. Govor je tekoč in nalogi ustrezen, odzivanje na sogovornika je skoraj spontano, odgovori kažejo dokaj natančno razumevanje.
odlično (5)
Vsebina je podana izčrpno, v celoti ustreza nalogam, podane so podrobne utemeljitve in prepričljivi argumenti. Besedišče je zelo bogato in raznoliko. Izražanje je jezikovno pravilno, skoraj brez napak, govor je tekoč in brez ustavljanja (le naravno oklevanje). Izgovorjava, naglas in intonacija so zelo dobri. Dijak samostojno in suvereno izraža misli, njegovo odzivanje na sogovornika je spontano.
6. Preverjanje znanja
Preverjanje znanja se opravlja sproti pri urah skozi celo šolsko leto. Dijak je pred izvajanjem ocenjevanja znanja seznanjen s snovjo.
7. Odstopanja
Odstopanja od pravil sprejetih znotraj predmeta so možna zaradi individualnih posebnosti dijaka oz. drugih opravičljivih razlogov.
8. Opravljanje popravnega izpita
Popravni izpit obsega celotno snov letnika. Sestavljen je iz pisnega in ustnega dela. Oba dela sta enakovredna (50% + 50%). Pisni del traja najmanj 45 in največ 90 minut. Ustni izpit se izvaja po Pravilniku o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. Edini pripomoček, ki ga ima dijak na teh izpitih pa je kemični svinčnik ali nalivno pero.
9. Opravljanje predmetnega izpita
Predmetni izpit lahko opravljajo dijaki 3. ali 4. letnikov ali dijak, ki ni obiskoval predmeta. Predmetni izpit obsega celotno snov letnika in je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Oba dela sta enakovredna (50% + 50%). Pisni del traja najmanj 45 in največ 90 minut. Ustni izpit se izvaja po Pravilniku o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. Edini pripomoček, ki ga ima dijak na teh izpitih pa je kemični svinčnik ali nalivno pero.
10. Opravljanje dopolnilnega izpita
Dopolnilni izpit opravlja dijak, ki do konca pouka pri predmetu v enem oziroma več ocenjevalnih obdobjih ni pridobil dovolj ocen v skladu s šolskimi pravili ocenjevanja.
Dijak pridobi oceno iz manjkajočega dela ali delov snovi, pri katerih je bil neocenjen.
Pri zaključevanju ocene se ocena dopolnilnega izpita upošteva skupaj z ostalimi ocenami.
Aktiv Tuji jeziki 2